Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je odločilo, da mednarodni sporazumi zavezujejo bogate države k omejevanju globalnega segrevanja in obravnavanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. Sodišče je poudarilo, da države morajo izpolniti svoje zaveze, sicer se lahko soočijo s plačilom odškodnine državam, ki jih je podnebne spremembe najbolj prizadele, kar utira pot do podnebnih reparacij po mednarodnem pravu.

Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ) je podalo svoje prvo mnenje o podnebnih spremembah, ki naj bi pomembno vplivalo na prihodnost podnebnih tožb po svetu. Odločitev naj bi določila prihodnji potek globalnih podnebnih ukrepov.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.